-
1 protest
1. [prə'test] verb1) (to express a strong objection: They are protesting against the new law.) ugovarjati2) (to state or declare definitely, especially in denying something: She protested that she was innocent.) zatrjevati2. ['proutest] noun(a strong statement or demonstration of objection or disapproval: He made no protest; ( also adjective) a protest march.) ugovor* * *I [próutest]nounprotest, ugovor; pismen ugovor, slovesna izjava; economy sodno potrdilo, da menica ni v roku plačana; juridically sodna izjava, da je zahteva za plačilo odbitaunder protest — z ugovorom, proti svoji voljito make a protest — protestirati, ugovarjatinautical captain's ( —ali master's, sea, ship's, extended) protest — ali protest noting — pomorski protest, dokazilo o pomorski nezgodiII [prətést]1.intransitive verbprotestirati, ugovarjati, zavarovati se ( against pred); slovesno izjaviti, trditi;2.transitive verbprotestirati zoper, reklamirati; economy službeno potrditi, da menica ni plačana; zagotavljati, zatrjevatiI protest that I am innocent — svečano izjavljam, da sem nedolžen -
2 despite
(in spite of: He didn't get the job despite all his qualifications.) kljub* * *I [dispáit]nounnevolja, jeza; trma, lokavost; sovraštvo; archaic zaničevanje(in) despite of — kljub, navzlic, ne glede naII [dispáit]prepositionkljub, navzlic, ne glede na -
3 grudging
adjective (said, done etc unwillingly: grudging admiration.) proti svoji volji* * *[grʌdžiŋ]adjective ( grudgingly adverb)zavisten, skop; nevljuden, nejevoljen -
4 reluctantly
-
5 shrink
I [ʃriŋk] verb1) (to (cause material, clothes etc to) become smaller: My jersey shrank in the wash; Do they shrink the material before they make it up into clothes?) skrčiti (se)2) (to move back in fear, disgust etc (from): She shrank (back) from the man.) odskočiti3) (to wish to avoid something unpleasant: I shrank from telling him the terrible news.) nerad kaj napraviti•- shrunken II [ʃriŋk] noun((slang) a psychiatrist.) psihiater* * *I [šriŋk]nounskrčenje, zoženje, uskočenje; zgrozitev, oplašitevII [šriŋk]1.intransitive verbumakniti se, odmakniti se, odskočiti ( from od, pred); uskočiti se, skrčiti se (tkanina pri pranju), zmanjšati se; zapreti se vase; figuratively plašiti se, bati se, zgroziti se, zlesti vase (od strahu), nerad, proti svoji volji napraviti;2.transitive verbpustiti, da se kaj uskoči, skrči, stisne; dekatirati (blago); zožiti, skrajšati, zmanjšatito shrink back — ustrašiti se, zgroziti se ( from ob, pred)to shrink from doing s.th. — nerad kaj napravitithey shrank under his glance — videti je bilo, da bi se pod njegovim pogledom najrajši udrli v zemljoto shrink on a hoop — napeti, montirati obroč (na kolo) -
6 slow
[sləu] 1. adjective1) (not fast; not moving quickly; taking a long time: a slow train; The service at that restaurant is very slow; He was very slow to offer help.) počasen2) ((of a clock etc) showing a time earlier than the actual time; behind in time: My watch is five minutes slow.) zaostajati3) (not clever; not quick at learning: He's particularly slow at arithmetic.) počasen2. verb(to make, or become slower: The car slowed to take the corner.) upočasniti- slowly- slowness
- slow motion
- slow down/up* * *[slóu]1.adjective ( slowly adverb)počasen (of, in v, pri), len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi); slang moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)this is very slow — to ni prav nič zabavno, to je dolgočasnoto be slow to do — z nevoljo, nerad, proti svoji volji delatihe was slow to see the point — težko je razumel, za kaj greslow and steady wins the race figuratively vztrajnost, čeprav počasna, zmagujemy watch is 3 minutes slow — moja ura zaostaja ʌ minute;2.adverbpočasislow! — vozite počasi!read slower! — čitaj(te) počasneje!my watch goes slow — moja ura zaostaja;3.transitive verb & intransitive verb (večinoma slow down, slow off, slow up) zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati;4.noun(cricket)počasna žoga -
7 unwillingly
adverb He did agree to go, but rather unwillingly.) nerad* * *[ʌnwíliŋli]adverbnerad, proti (svoji) volji, z nejevoljo, z odporom, z obžalovanjem -
8 will
I [wil, wəl]nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], wouldI.auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)1.(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videlI will not come back — ne bo me (več) nazaj;2.hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;3.(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;4.biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedetiit would appear — kazno je;II.intransitive verb & transitive verbhoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!I will to God! — bog daj!I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotelII [wil]nounvolja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljnowith a will — rad, vnetogood will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnosttenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemoill will — mržnja, sovraštvoto bear s.o. ill will — imeti slabe namene s komto have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljoto work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj ciljIII [wil]1.transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazatihe who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol imawilling and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustitishe willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)to will o.s. into — prisiliti se k;2.intransitive verbhoteti, zahtevati, želeti, koprneti po
См. также в других словарях:
uíti — uídem dov., ušèl ušlà ušlò tudi ušló (í) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj zapornikov je ušlo; zaradi grobega ravnanja je ušel; ponoči, večkrat uiti // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uhájati — am nedov. (ȃ) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj (trenutnega) bivanja: otroci so pogosto uhajali / zaprte živali rade uhajajo // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, odhajati: uhajati iz zapora; uhajati od doma, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
storíti — ím dov., stóril (ȋ í) 1. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega dejanja: zaloputnil je vrata, to je že večkrat storil; tega si ne upa storiti; storiti kaj iz kljubovanja, ljubezni, neznanja; storiti proti svoji volji; storiti v jezi; javno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvléči — vléčem dov., odvléci odvlécite in odvlecíte; odvlékel odvlékla (ẹ) 1. z vlečenjem spraviti z določenega mesta: odvleči hlod z dvorišča; košare ni mogla dvigniti in jo je kar odvlekla iz sobe / ladjo so z vlačilcem odvlekli v ladjedelnico / podrl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àli — prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! in ali vez. (ȁ) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvzémati — am nedov. (ẹ̑) 1. od večje količine ločevati zlasti določeno količino: odvzemati vzorce mleka za analizo // povzročati, delati, da je česa manj: odvzemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna; malo odvzemite, ker ste nam dali preveč 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvzéti — vzámem dov., odvzêmi odvzemíte; odvzél; nam. odvzét in odvzèt (ẹ á) 1. od večje količine ločiti zlasti določeno količino: odvzeli so drobec kamnine za analizo; nekaj kapljic krvi so odvzeli za posebne preiskave; od honorarja je odvzel manjši… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. s prijemom, prijemi delati, da kaj ni, ne leži več na tleh: otroku so igrače padale na tla, mati jih je pobirala / pobirati krompir, otreseno sadje // delati, da kaj ni več na določenem mestu: pobirati kostanj iz žerjavice,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
